10.3 C
New York
Wednesday, April 17, 2024

Kan pedagog fer demagozi

Pol. E. Franswa

 CSMS MagazineAn exklizivite !Swit a lartic ki missié Dev Virasowmi finn ekrir lor Per Gregwar ki ena relasyon avek lalit kreol dan la sosyte morisen, ki finn paret lor zurnal le morisyen di zedi 25 Septam dernye. Mo ti anvi reazir lor sertin pwin. Mais dabor mo bizin dir ki nou rekonet kontribisyon Dev Virasawmy dan domen langaz kreol. So  bann arguman ek so reflexsyon lor per Gregwar  paret perkitan ek pa bizin dir so lintelizans ek so vantar li finn kass enn gro pake .Ena osi bann fraz ki fer riye, kuma dir gato coco lor fei banan.     Me pli enportan dan expoze Dev Virasowmi lor lakel mo bizin reazir se ki kan nou truv li invant term kuma Afro-kreol et si nou al dan direksyon analiz missié Dev Virasowmy nou bizin panse ki ena ousi kreol -malbar enn term ki nou tande souvan, ena osi kreol-sinwa, kreol-madras, kreol- lascar. Mo pou mari kontan si li kapav fer enn expoze lor sa bann lot kalite kreol ek donn so analiz sosio-economik, politik ek kiltirel lor sa bann kalite kreol la. Si mo kapav sey ekcler so lespri. Si ou konn tande et ou konn gete, kan ou tan enn missié appel par exzamp « Zoslin Virasamy » kan to tande ! Sinatir madras , me kan to gete. Fetaz mazambic. Kuma to pou klasifye sa boug la ? Kitfwa missié Dev pou kapav dir nou li enn Afro-tamoul. Insi de suit, si to kontinye kumsa to gagn enn lot boug ki appel « Alain Dilmamode » ou swa enn lot ki appel « karl lutchmun »Mo pou dir missié Dev. Li mem li ti dissip islogan « enn sel lepep enn nasyon » avant vinn koz Afro-kreol tourn ou lalang setfwa dan ou la bouss. Sa bann dimoun la , se bann vre morisyen ek zot ousi dan pins, zot ousi kon roul sega ek konn roul waya e zot fet kavadi. Mo panse si Per gregwar pe diboute azordi se ki li na pa pe fer distincsyon antr sa kalite kreol la.    Missié Dev. Nou kone ou enn grand pedagog be ou pe tom dan demagozi kan ou fer krwar ki kreol na pa bizin lager pou symbol. E matlo. To pe badine ! To fer riye ! To pe koz « cake » Enn grand dimoun kuma ou,  invant dicsyoner ou koz lekol prevok ou  napa krompan ki ete valer simbol. Mo ti pou dakor ar ou si ou ti dir « simbol na pa rampli vant » . selman mo kamwad sinbol kapav bouz montayn. Si komite kreol arive moboliz li dernyer enn sinbol dan kontex enn eleksyon, li vir bol dal. Bann lezot miniorite pou bizin fiye « best losser » pou gagn zot plas dan parleman. Ek lerla ou pou truv tou kalite tig sorti vinn lager  zot bout.    Mo byen apresye ki ou finn koz lor bann defi ki pe attan nou divan. Lor sanzman system prodiksyon ek sanzman sosyal ki pou arive dan lavenir, la kot later pou zoue enn rol kapital. Samem pou vinn leker sirvi de tou bann dimoun. Lakot kominote kreol pou plis dan dife. Parki la kominote kreol  dan so listwar ek dan lepisod later ena boukou pou koze lor la. Mo sir ou konn listwar enn pe plis ki nymport ki. Ou mem abitye dir 60 a 80 pour san later moris apartenir a enn kat, sink fami. Vinn donn enn koudme nou amenn lalit pou  enn reform agrer. Pou ki tou dimoune ki finn vers so disang ek so laswerr vinn propriyeter so bout later. Fode pa bliye ki kan ti ena liberasyon esklav, proprieter esklav ti gayn kompansasyon ek esklav napa ti gayn naryen. Sa li enn discriminasyon ki zame napa finn korize. E li pa drol si azordi oupe truv enn sosyete akot kapitalis pe vinn pli ris ek malere pe vinn pli mizer.     Missie Dev mo kropran ki ou ape rant dan laz memwar kapav pe fer defo. Get ou prop parcour politik lerla ou koze. Napa fer kuma zako, get lake so kamwad. Dayer, Ou pa le rwa peto ou. A traver ou lartik ou ape fer krwar ki lider kreol ape lev latet pou rod bout. Ou rezonn parey kuma Pol Beranze. Kan en 1993 dan priz de konsyans kreol li ti tret nou de tet brile. Azordi,ou dir nou pe rod bout. Kot ena rod bout ! Kan nou dir bizin remplas term popilasyon zeneral dan kontitisyon moris et met kreol. Kot pe rod bout ? kan kominote kreol denons bann inzistis ki li pe sibir. Dan period kolonyal kan pouvwar ti dan la men bann blanc  kominote kreol ti gayn kraze. Azordi avek lindependans kan pouvwar finn sans lame kominote kreol ape kontyne gayn kraze. Gayn kraze dan plisir sekter. Piblik kuma Prive.    Less mo dir ou enn zafer missie Dev. Si enn lot kominote ti dan sitiasyon kominote kreol, lontan pei inn fini vir ambalao.  komimote kreol malgre tou mizer ki li pe sibir. Kreol ape trase pou gayn so lavi. Nou pa pe « bigmanta » nou zis pe lager nou drwa.    Be aster missie Dev ou finn demaske per Gregwar, kominote kreol pe vinn orfelin. Ek si ou ena solisyon a problem kominote kreol, olye ou critike mo fer appel a ou sagess vinn donn enn koudeme Aster si ou truv li enn tas tro engra, si ou per Beranze ou swa Ramgoulam tret ou kominalis. Personn napa defann ou pou lanz enn muvman pirman morisyen.Kot zot ? bann vre morisyen la ! zot manz salad enba enba ?Nòt : Bèl atik an lang Kreyòl Morisyen sila-a se yon kado ke kolaboratè nou Pòl Franswa voye bay tout zanfan kreòl yo : de Ayiti an pasan pa Gwadeloup, Matinik, Giyan, Lareyinyon, Sechel etc..Osi kade lot atik an kreyolLeve kanpe pou konbat vyolans sou Fanm!

Related Articles

Latest Articles